Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nadomeščanja in urniki

Avgust 2019
P T S Č P S N
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
Ni dogodkov

Erjavčeva soba

Na šoli imamo od marca 2012 spominsko sobo Frana Erjavca.

 

Več informacij si lahko preberete v zgibanki, ki jo najdete TUKAJ.

 

Za sprehod po Erjavčevi virtualni poti kliknite na spodnjo sliko.

 

Števec obiskov

Danes469
Včeraj830
Ta teden2103
Ta mesec14007
Skupaj2412390

Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje prijav, navigacije, statistike in ostale funkcije. Z brskanjem po strani se strinjate, da zabeležimo piškotke v vašem računalniku.

Oglejte si dokument o EU Direktiva o zasebnosti piškotkov.

Spletnih piškotkov niste sprejeli. Svojo odličitev lahko tudi razveljavite.

Sprejeli ste spletne piškotke. Svojo odločitev lahko tudi razveljavite.

Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju

Cilj operacije je izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev prek večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju. Vzgojno-izobraževalnim zavodom se sofinancira izgradnja brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme, razvija se e-storitve in e-vsebine.

www.eu-skladi.si


 

KONCERT IN BAZAR

V torek, 18. 12.2 018, je v šolski avli potekal novoletni koncert. Nastopala sta otroški in mladinski pevski zbor. Vmes je bilo še nekaj drugih točk. Nastopali so učenci s kitaro, plesalci in učenci, ki so prikazovali novoletne običaje. Program je trajal približno eno uro. Potem je bil še bazar. V šolski kuhinji se je hitro nabralo veliko ljudi, ki so kupovali naše izdelke. Izdelki niso imeli določene cene, ampak so starši zanje dajali dobrodelne prispevke. Mislim, da smo se  učenci in učitelji na bazarju zelo dobro odrezali.

Maj Gregorič,  6.c (novinarski krožek)

BAZAR

Pred novoletnimi počitnicami  smo imeli bazar. Za tiste, ki še ne veste, je bazar  dogodek na šoli, ki ga običajno priredimo pred novoletnimi počitnicami. Pred bazarjem je še novoletna prireditev. Ko se konča,  gremo vsi v jedilnico, kjer je bazar. Tam prodajamo  najrazličnejše izdelke, ki smo jih učenci te šole sami izdelali. Na letošnjem bazarju je bilo veliko lepih izdelkov. Novoletni venčki, balončki, hiške iz lesa, ipd. Meni so bile najbolj všeč broške. Bile so iz mavca. Tudi sama sem si eno kupila. Tam so imeli veliko slastnih piškotov, ki so jih izdelali učenci prvega razreda. Jaz sem tudi izdelala nekaj, to je lonček z božičnim žitom. Če bi ga radi tudi vi, si preberite do  konca. Potrebujete plastenko. Najprej odrežite vrh litrske plastenke. Nato vzemite spodnjo polovico plastenke in nanjo prilepite zamašek (nos) in kupljene plastične oči, tako da dobite obraz. Nazadnje notri posadite božično žito (lase). Izdelek je končan. Lase lahko krajšate in  ustvarjate  najrazličnejše frizure.

Bazar je moj najljubši dogodek pred novoletnimi počitnicami.

Sara Bizimoska 5.c. (novinarski krožek)

IZDELKI ZA BAZAR

Na bazarju je bilo ogromno izdelkov. 5.b je sadil božično pšenico. Učiteljica nam je priskrbela lončke, podstavke in razne materiale za ustvarjanje. Lončke smo oblepili s krep papirjem in jih okrasili s pentljami iz trakcev različnih barv. Nato smo okrasili še podstavke. Ko je bilo vsega tega konec, smo posadili še pšenico. Tako je bilo našega dela konec.

Tereza Devetak. 5. b (novinarski krožek)

IZDELAVA LONČKA ZA ŽITO IN SAJENJE

Bil je eden od četrtkov v lanskem letu, ko smo izdelovali lonček za žito. Ko se je začelo, sem imel najprej nekaj težav s papirjem. Ko sem ga končno dobil, je bil to zadnji kos in še nekoliko premajhen, a na srečo ja bilo vse dobro, ko mi ga je učiteljica prilepila na lonček. Bil sem vesel, da sem ga dobil. Nanj sem dal še pentljice, ki nam jih je delala Jona. Tako sem jaz naredil lonček. Sledilo je pa seveda še sajenje: malo zemlje, veliko semen in spet malo zemlje. Tako se je vse skupaj končalo.

NAPISAL: ALJAŽ PIPAN 5.B, novinarski krožek

Pred prazniki nas je obiskal policist. Govorili smo o nevarnostih petard.

Povedal nam je primer iz leta 2017, ko je nek deček v klubu odvrgel prižgano petardo, ta pa je pristala fantu v kapuci. Pokazal nam je tudi nekaj slik poškodb, ki so nastale zaradi petard.

Dan pred obiskom policista sem na pločnikih opazila veliko plakatov,  ki so opozarjali na to, kar se dogaja živalim zaradi petard. Videla sem tudi tri že počene petarde ter nekaj grafitov »Ne mečite petard« in celo »Mečite petarde«.

Ko nam je policist kazal slike poškodb, mi je bilo neprijetno, a to je bil dodaten razlog (poleg plakatov …), da to leto nisem metala petard ali raket.

Sara Bizimoska, 5. c  (novinarski krožek)

Pred novoletnimi prazniki nas je obiskal policist. Govorili smo o petardah, ognjemetih …

Pokazal nam je slike, ki so pričale o tem, kaj se lahko zgodi, če uporabljamo petarde sami.

Povedal nam je primere nesreč, ki se vsako leto zgodijo s petardami.

Na ulicah sem videla tudi plakate z napisom: NE MEČITE PETARD, BODITE ZVEZDA! 

Naida Hasinovic 5.c (novinarski krožek)

V ponedeljek, 7. januarja 2019, smo učenci 6. c imeli namesto razredne ure delavnico o tem, kako se učiti prav. Z učiteljico (svetovalno delavko) Vanjo Kotar smo se pogovarjali in ugotovili, da bi se morali učiti pri 22 °C, najbolj primerna ura za učenje pa je 16.00. Povedala nam je, da nam pogosto pade koncentracija in nismo dovolj zbrani za učenje.

Maj Gregorič (novinarski krožek)

V četrtek, 6. 12. 2018, nas je obiskal policist. Povedal je,  kaj se lahko zgodi, če smo preblizu petard. Videli smo tudi fotografije poškodb, ki niso bile ravno lepe, saj so to bile slike ljudi, ki jim je petarda počila v roki, ob glavi ali v žepu. Policist nas je opozoril, da je lahko bil delavec, ki je izdelal prav našo petardo utrujen ali pa mu je ravno zazvonilo za kosilo in je pozabil na primer varnostno vrvico. Petarda nam bo v tem primeru počila v roki. Zato pamet v roke, saj je lahko prav naša petarda brez ustreznih varoval.

Maj Gregorič, 6.c (novinarski krožek)

POGOVOR O NASILJU

Bilo je v torek, 27. novembra 3. in 4. šolsko uro, ko sta prišli dve punci iz Mladinskega centra (MC) v Novi Gorici. Na začetku smo se igrali igro poštar, nato smo povedali, kaj kdo rad dela. Sledil je  pogovor  o nasilju. Začeli smo z varnimi točkami v Novi Gorici in bližnji okolici. Potem smo govorili o igrah in filmih z omejitvijo in o igri Modri kit, ki je zelo nevarna, saj na koncu igre umreš. Za konec smo izpolnili vprašalnik o nasilju nad nami ni kaj bi v zvezi s tem radi spremenili.  

Napisano: 03. 12. 2018                                                       

NAPISAL: Aljaž Pipan 5.b, novinarski krožek

DELAVNICE O NASILJU

27. 11. 2018 smo petošolci imeli delavnice o nasilju.

Pogovarjali smo se o vrstah nasilja, o tem, kje se nahajajo varne točke, na koga se lahko obrnemo, če nam kdo grozi, s kom se v takih primerih pogovorimo in o tem, katera varna točka je odprta 24 ur na dan. Igrali smo se tudi igrice. Izvedeli smo tudi, kaj naredimo v primerih, če nas kdo zasleduje ponoči. Takrat se lahko zatečemo v kakšen bar, ki je odprt ali  gremo  v občinsko stavbo.  Če smo v kakšni ulici, kjer je veliko hiš, lahko kričimo na ves glas, da nas bo  kdo slišal.

Če nam kdo grozi, se obrnemo na  starše, če se to dogaja v šoli na našo razredničarko, če se to zgodi blizu kakšne trgovine, pa na prodajalko. Če je kdo nasilen nad nami, lahko to razrešimo v treh korakih. Povemo, da nas to moti, zakaj nas to moti in kaj pričakujemo.

Sara Bizimoska,  5.c razred (novinarski krožek)

DELAVNICE O NASILJU

V torek, 27. 11. 2018, so prišle v pete razrede punce iz Mladinskega centra. Pogovarjali smo se o nasilju in o tem, kam lahko greš, ko te nekdo izsiljuje. Te točke imenujemo varne točke.  V primeru, da te nekdo izsiljuje, poiščeš starejšo osebo ali pokličeš koga, da ti pomaga. Varne točke so v vrtcih, šolah, v  Mladinskem centru, v občinski stavbi in v trgovinah. Igrali smo tudi zanimive igre.

Naida Hasinović, 5. c, novinarski krožek

 

OBISK LJUBLJANE

20. novembra smo se petošolci odpravili v Ljubljano. Vozili smo se skozi Kromberk, Šempas, Ajdovščino, Vipavo in Podnanos. Pot je bila zelo dolga, ampak sem se kljub temu zabavala.

Ko smo prispeli v Ljubljano, smo najprej obiskali  eno od fakultet - oddelek za geologijo. Tam smo se pogovarjali o kamnih, mineralih in fosilih. Lahko smo se celo dotaknili starega okostja dinozavra, ki je bilo v obliki fosila. Igrali smo tudi igro kamencheck. Ali je mogoče kdo vedel, da brez geologov marsičesa ne bi bilo? Tudi svinčnika.

Ko smo končali z delavnicami, smo pomalicali ter se odpravili do vzpenjače. S poti do vzpenjače sem si najbolj zapomnila Prešernov spomenik. Ko nas je vzpenjača dvignila do gradu, smo si pogledali poslikavo Mrtvaškega plesa. Nato smo se odpravili v grajsko kapelo. Tam smo govorili o Frideriku Habsburškemu. Ogledali smo si tudi, kakšen zajtrk so v starih časih jedli bogati in kakšnega revni ljudje. Govorili smo tudi o gradu, ki je skozi čas spreminjal namembnost. Bil je ječa, bolnišnica in orožarnica. Na koncu smo si ogledali še filmček. Bil je zelo lep. Govoril je o Ljubljanskem gradu skozi čas.

Nato smo se z vzpenjačo spustili dol in počakali avtobus. Med čakanjem sem se tudi sama malce poigrala s snegom. To je bil res lep izlet.

Sara Bizimoska, 5. c (novinarski krožek)

KULTURNI DAN V LJUBLJANI

Prejšnji teden smo bili petošolci v Ljubljani. Na eni od šol smo se učili o kamninah, mineralih, skalah, fosilih, okostjih dinozavrov in ostalih izumrlih živalih. Rekli so nam, da so se  v enih od kamnin skrivali zobje od dinozavrov. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se povzpeli z vzpenjačo na grad. Odšli smo v kapelo, kjer smo govorili, kakšno hrano so jedli v starih časih. Pogovarjali smo se tudi o vitezih, kraljih, kraljicah … Ogledali smo si film in se na koncu z vzpenjačo spustili dol. Vreme je bilo na začetku deževno, v Ljubljani pa snežno. Bilo je zelo  lepo, saj je bil sneg. S sošolkami smo se tudi malo kepale.

Na koncu smo se z avtobusom odpravili domov.       

Naida Hasinovič, 5. c (novinarski krožek)

KULTURNI DAN V LJUBLJANI

Dan se je bil  zelo zanimiv, od vožnje z avtobusom do vožnje z vzpenjačo. Na začetku smo bili navdušeni nad vožnjo z busom, saj smo s sošolci mahali voznikom kamionov, naj potrobijo.  Jaz in Nenad sva si pela pesem Kamion s Hita radio Antena. Ko smo prišli v Ljubljano, je večina pela pesem Lublana. Nato smo šli v stavbo, v kateri so bili različni kristali, fosili …  Pojedli smo našo malico in se odpravili na Ljubljanski grad z vzpenjačo. Ker se je naš razred  delil, smo bili prvi na vzpenjači. Ko smo prišli na grad,  smo na začetku šli v sobo s hrano za revne in bogate, kjer sem poizkusil suho marelico, ki je bila je zelo dobra. Šli smo ven in pogledali grajski WC ter vhod v grad, ki narejen zelo pametno. Potem je bil na vrsti še posnetek. Šli smo dol z vzpenjačo in na avtobus in tako je bil dan zelo zaspano-lep.

Napisano : 26. 11. 2018                                                                                                         Napisal Aljaž Pipan

Prejšnji teden smo imeli poseben – paraolimpijski športni dan. Najprej smo igrali invalidske športne igre. Igrali smo se z žogo, ki je imela v notranjosti zvončke. Namenjena je slepim osebam. Nato smo šli čez poligon za slepe, igrali odbojko sede, na koncu pa smo se vozili z invalidskimi vozički.  Nato smo  pomalicali ter se odpravili v učilnico drugega razreda. Tam smo gledali posnetek Tudi invalidi so lahko dobri športniki. Nato nas je v sosednji učilnici čakala gospa, ki je imela cerebralno paralizo. Povedala nam je, da je ob rojstvu zadihala šele po 12 minutah. Povedala nam je tudi, da so se ji v srednji šoli in na fakulteti  prilagodili tako, da je ves pouk imela v pritličju. Nato smo ji lahko zastavljali vprašanja.  Rekla je, da se tudi ona ukvarja s športom. Ta šport se imenuje boccia. Na koncu smo se spet odpravili v telovadnico.  Tam smo z gospo ta šport tudi preizkusili. Je zelo zanimiv, igra pa se z majhnimi žogicami na invalidskih vozičkih. Najbolj sta mi bila všeč poligon za slepe in vožnja z invalidskimi vozički.

Sara Bizimoska in Naida Hasinovič (novinarski krožek)

Bil je 14. 11. 2018. Zjutraj smo se zbrali v razredu, kot vsako jutro, ko je 1. uro šport. Nato smo se preoblekli v športno opremo. Odšli smo v veliko telovadnico, kjer so nas razdelili v skupine in predstavili poligone. Bil sem v skupini, ki je bila prva na vozičkih. Bilo mi je zelo zelo zelo všeč. Haha, jaz sem se z vozičkom zvrnil, a na srečo ni bilo nič hudega. Drugi poligon tudi ni bil  preveč srečen zame, saj mi je žoga poškodovala prst. Tretji in četrti poligon sta potekala s prevezami za oči. Tretji je bil »GOLBAL«  - podaja žoge za slape. Četrti poligon je v bistvu bil edini pravi poligon za slepe. Poligonov je bilo konec in napočila je malica brez posebnosti. Nato smo odšli poslušat Nataljino zgodbo, ki mi je bila zelo zanimiva. Pogledati smo še nekaj videoposnetkov  o paraolimpijcih, nato smo šli nazaj v veliko telovadnico, kjer nas je čakala Natali za igro, podobno balinanju. Lahko smo se preizkusili tudi sami in to je to. Bilo je lepo.

Aljaž Pipan 5.b (novinarski krožek)

Danes, 19. novembra, smo imeli učenci 6.b in 6.c razreda naravoslovni dan. Najprej smo imeli uro naravoslovja, potem pa dve uri dejavnosti na temo odraščanja. Pogovarjali smo se o puberteti, ljubezni in o tem, kako zaznamo, da smo v puberteti. Nekatere teme so se mi zdele nekoliko dolgočasne. Po malici  smo gledali slike in filmčke  o temah, ki so mi bile zelo neprijetne za gledat – o mozoljih. Ugotovili smo, da mozolj nastane zaradi prekomernega pitja mleka, predvsem  pa zaradi pubertete. Ko nastane, ga ne smemo stiskati, saj je približno 80 % možnosti, da se loj (tekočina v mozolju) razlije pod kožo in nastane brazgotina. Po glavnem odmoru smo imeli zelo pomembno temo – Ne kadim, moja izbira.  Vsak četrti Slovenec je kadilec. Če smo v bližini kadilca, ki trenutno kadi, smo pasivni kadilci. Neokužena pljuča so rdeče-roza barve, kadilčeva pa, brez heca, črna. V letu 2020 bodo naredili enotno embalažo, saj obstajajo zdaj različne embalaže z različnimi slikami. Upam, da se bo v prihodnosti kajenje zmanjšalo.

Maj Gregorič, 6.c (novinarski krožek)

V petek, 19. 10. 2018, smo šestošolci imeli kolesarjenje. Ob 8. 30 smo se zbrali v šolski avli in ponovili pravila obnašanja v prometu. Nato smo se odpravili in šli proti slovensko-italijanski meji. Naš cilj je bil italijanska kostnica – stavba,  v kateri so pokopani italijanski vojaki, padli v 2. svetovni vojni. Ustavili smo se približno na pol poti. Tam smo imeli malo daljši postanek, da smo pojedli, popili in se nekoliko odpočili. Nato smo se odpravili naprej. Čakal nas je najstrmejši del poti. Veliko jih je sestopilo s kolesa in so šli peš ob kolesu naprej. Ko smo prišli na vrh hriba, smo zaklenili kolesa  in šli v kostnico. Še prej smo se dogovorili, da bomo tiho, saj je kostnica nekakšno pokopališče. S prijateljem sva poiskala  njegovega tam pokopanega sorodnika. Čez približno 15 minut smo morali iti naprej. Odklenili smo kolesa in šli proti kulturnemu domu v italijanski Gorici. Tam smo imeli najprej predstavitev o beguncih, nato pa smo si šli pogledat razstavo, kjer so bili razstavljeni nekateri njihovi predmeti. Nazaj v šolo smo prišli s 30 minutno zamudo. To noč smo veliko spali.

Maj Gregorič, 6. c

V četrtek smo prvi dve uri imeli naravoslovni dan na temo pitne vode. Najprej smo si pogledali film o pitni vodi. Potem smo naredili nekaj poskusov. Ugotavljali smo, kako lahko kalno vodo naredimo bistrejšo. To pa še ne pomeni, da je voda pitna. Imeli smo se lepo. Na žalost naravoslovni dan ni trajal cel dan.

Tereza Devetak, 5. b

V torek, 16. 10. 2018, smo se učenci 6.a in 6.c odpravili kolesarit na Oslavje. Štartali smo izpred šole. Čez mejo smo šli v Solkanu. Naredili smo velik ovinek proti Oslavju. Zelo hitro smo napredovali in se kmalu začeli vzpenjati. Ko smo prišli na vrh, smo si ogledali kostnico. Nato smo se počasi vrnili v šolo. Bilo mi je zelo lepo.

Filip Štanta, 6.a

V soboto, 29. 9. 2018, smo se zbrali v šolski avli. Peš smo šli do Rusijanovega spomenika, kjer smo počakali mestni avtobus in se odpeljali do solkanske šole. Tam smo začeli pohod na Škabrijel. Začeli smo se vzpenjati. Hodili smo po gozdu, kjer je bilo tudi malo strmo. Našli smo sončna očala, ki so ležala v grmu.                                                                                                                

Nisem se počutila najbolje, zato je učiteljica Darinka poklicala starše. Z menoj je počakala učiteljica  Tamara. Ko sva čakali mojega očeta,  je mimo prišlo veliko ljudi. Končno je prišel oče, ki se je skoraj izgubil zaradi nove asfaltirane poti.

Moj športni dan se je na žalost končal doma.

Tereza Devetak, 5. B

V soboto, 29. 9., smo se petošolci zbrali v avli šole. Ko smo dobili malico, smo se odpravili na športni dan. Odšli smo do mestne avtobusne postaje, kjer smo počakali avtobus za Solkan. Ko je bilo vožnje konec, smo začeli naš vzpon na Škabrijel. Med prvim delom poti je kar malo drselo. Ko smo prišli do pipe z vodo, je ena od mojih sošolk odšla domov, ker ji je bilo slabo. Mi ostali pa smo nadaljevali pot na vrh. Ko smo prišli do spomenika, smo videli tablo z opisom Škabrijela med 1. svetovno vojno, ki jo je napisal moj oče − David Erik Pipan.  Na tem mestu smo pojedli malico in nekaj popili. Pot proti vrhu smo nadaljevali brez zapletov. Na cilju smo videli razgledni stolp, nekaj popili in kmalu nadaljevali pot nazaj v šolo .

Napisal: Aljaž Pipan, 5.B

V sredo, 21. 6. 2017, smo imeli petošolci športni dan. Na šolskem igrišču so nam učiteljice pripravile igre brez meja. Iz vrečke smo vlekli listke različnih barv, da smo se razdelili v tri skupine. Bili smo rdeči, zeleni ali rumeni. Tekmovali smo v igrah z baloni in vodo ter hodili po deskah in kartonih.

Čeprav je bilo vroče, smo se zelo zabavali.

Malaja Mikulin, Zala Perendija (Novinarski krožek)

Peti razredi smo bili  od 5. do 9. junija v šoli v naravi v Žusterni. Na poti v Žusterno smo si ogledali Luko Koper. Dvakrat na dan smo imeli pouk in tečaj plavanja. Prvi večer  smo odšli na ogled Kopra, v sredo zvečer pa smo odšli na igrišče in imeli medrazredne športne igre. V četrtek smo imeli tečaj kajaka, zvečer pa  zaključni večer na terasi. Imeli smo se zelo lepo.

Malaja Mikulin 5.a, Zala Perendija 5.a (novinarski krožek)