Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nadomeščanja in urniki

Oktober 2018
P T S Č P S N
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4

Erjavčeva soba

Na šoli imamo od marca 2012 spominsko sobo Frana Erjavca.

 

Več informacij si lahko preberete v zgibanki, ki jo najdete TUKAJ.

 

Za sprehod po Erjavčevi virtualni poti kliknite na spodnjo sliko.

 

Števec obiskov

Danes467
Včeraj880
Ta teden3435
Ta mesec15529
Skupaj2162931

Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje prijav, navigacije, statistike in ostale funkcije. Z brskanjem po strani se strinjate, da zabeležimo piškotke v vašem računalniku.

Oglejte si dokument o EU Direktiva o zasebnosti piškotkov.

Spletnih piškotkov niste sprejeli. Svojo odličitev lahko tudi razveljavite.

Sprejeli ste spletne piškotke. Svojo odločitev lahko tudi razveljavite.

Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju

Cilj operacije je izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev prek večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju. Vzgojno-izobraževalnim zavodom se sofinancira izgradnja brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme, razvija se e-storitve in e-vsebine.

www.eu-skladi.si


 

31. januarja nas je obiskala akademska slikarka Andreja Peklar.

 Ob 14.00 smo se zbrali v šolski knjižnici, kjer je ravnatelj prisotnim namenil nekaj besed. Nato nam je umetnica predstavila svojo izjemno slikanico Ferdo, veliki ptič. Vsak zase ob čudovitih slikah sestavi zgodbo, na Ferdovih krilih poleti v domišljijski, pravljični  svet, kjer se ogromnemu dobrosrčnemu ptiču obetajo take in drugačne dogodivščine. Četrtošolka Klara jih je z nami delila v slovenščini, medtem ko so se devetošolci Martin, Elen in Karin izrazili v italijanščini. Kasneje je ilustratorka povedala še več o svojem življenju: kakšni so bili njeni začetki, njene prve risbice, katere šole je obiskovala, kaj jo veseli, razkrila nam je, kako nastanejo njene mojstrovine nastanejo, kje dobi navdih zanje, katera izmed številnih nagrad ji največ pomeni in zakaj.

Polni novih idej, barvitih vtisov in sladkega peciva smo čez dobro uro odšli domov.

Katrina Manfreda, 9. b

Akademska slikarka Andreja Peklar je ilustrirala veliko knjig, slikanic in tudi učbenikov. Njen obisk nas je razveselil. Zanimivo je bilo poslušati njene zgodbe. Postavili smo ji veliko vprašanj:  zakaj je postala slikarka,  kakšno tehniko je uporabila pri slikanici Ferdo, veliki ptič…

Andreji Peklar smo v zahvalo podarili šolski med in šopek. Mi  pa smo dobili razglednico z naslovnico Ferda in njen podpis. Srečanja z ilustratorko se je udeležila tudi novinarka iz Radia Koper, ki me je spraševala o dogodku.

Na koncu smo se pogostili s slaščicami. Zelo sem se zabavala in bilo mi je v veliko veselje spoznati tako prijazno osebo kot je Andreja Peklar.

Draga ilustratorka, hvala vam in ustvarjajte še naprej!

Malaja Mikulin, 6. a

 

Akademska slikarka Andreja Peklar, ki trenutno razstavlja v naši knjižnici in nas bo obiskala 31. januarja 2018, je bila kot edina slovenska ilustratorka izbrana med več kot 3000 ilustratorji z vsega sveta za razstavo v okviru 55. sejma otroških knjig v Bologni 2018. Za to imenitno razstavo je bilo izbranih le 77 ilustratorjev iz 25 držav. Andreji Peklar čestitamo za odličen dosežek.

Knjižničarka Tjaša Klemenčič

RAZSTAVA  ORIGINALNIH ILUSTRACIJ

ANDREJE PEKLAR

 

KNJIŽNICA

DECEMBER 2017- JANUAR 2018

RAZSTAVA ILUSTRACIJ ANE ZAVADLAV

ZA KNJIGO PETRA SVETINE

MOLITVICE S STOPNIC

(VEČERNICA 2017)

KNJIŽNICA

SEPTEMBER-OKTOBER 2017

RAZSTAVA ORIGINALNIH ILUSTRACIJ PETRA ŠKERLA

ZA PRAVLJICO IDE MLAKAR

O KRAVI, KI JE LAJALA V LUNO

KNJIGA JE PREJELA  NAGRADO ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO 2016.

 

V KNJIŽNICI, FEBRUAR-MAREC 2017

20. januarja so nas za prijeten začetek novega leta v šolski knjižnici obiskale ilustratorka Jelka Reichman, pesnica, pisateljica in pravljičarka za otroke Anja Štefan in urednica Mladinske knjige Irena Matko Lukan. Ob sproščeni čajanki s tematiko lončkov s pikami iz njune skupne slikanice Lonček na pike smo kramljali z gostjami. Z dvema Anjinima pesmima so nastopili petošolci ob spremljavi klavirja.

Avtorici sta spregovorili o svojih življenjih, mislih in željah. Gospa Jelka je obujala spomine na svoja otroška leta in primerjala perspektivi otrok in odraslih na svet. Dejala je, da so umetniki posebna, nenormalna vrsta. O svojem delu je povedala, da jo veseli in osrečuje, da je z njim obsedena. Zaželela nam je, da bi v življenju tudi mi delali, kar nas veseli. Pisatelj in prijatelj Ivo Zorman ji je nekoč dejal, da se vse velike želje izpolnijo, čeprav ne vedno ob pravem času. Potrdila je dejstvo, da je človek, ki dan zaključi v postelji s knjigo, srečen.

Avtorici sta povezani z delom, pa tudi osebno, kar je opisala urednica založbe. Delita si spoštovanje do besede, posebnosti človeštva. Pisateljica in pesnica Anja za svojo kariero pravi, da je ni načrtovala, temveč se je kar zgodila. Pri svojem delu sledi svojim občutkom, zato dela v »valovih«. Recitirala je nekaj svojih del, medtem pa je gospa Jelka ustvarjala na papir. Gostje so prejele zeliščne šopke in pikčaste lončke, miške pa so nam prinesle slastno potico. Ilustratorka je razkrila svojo umetnino in po čistem naključju je upodobila prav miško, ki nosi potico.

Nina Komel, 9. a

RAZSTAVA ILUSTRATORKE

JELKE REICHMAN

TER PESNICE, PISATELJICE IN PRIPOVEDOVALKE

ANJE ŠTEFAN

ŠOLSKA KNJIŽNICA

DECEMBER 2015 - JANUAR 2016

Tudi letos smo v knjižnici že tradicionalno pripravili razstavo ilustracij. Kot nalašč so rdeča nit dejavnosti na šoli Slovenski literarni junaki, zato so štirje priljubljeni, ki se skrivajo v naslovu, prišli k nam na obisk že lanskega decembra.

Marjan Manček nam je prijazno zaupal originalne ilustracije legendarnega Pedenjpeda Nika Grafenaureja , imenitnega Petra Klepca Franceta Bevka in zabavnega Petra Nosa Leopolda in Primoža Suhodolčana, Daša Simčič pa ljubko Sapramiško Svetlane Makarovič. Knjige s temi junaki so del marsikatere otroške knjižnice na Slovenskem.

Mančkove ilustracije so izvirne, neprisiljene in polne domišljije. Njegovi junaki so hudomušni, smešni, a hkrati sila ljubeznivi. Vedno so oblikovani z velikim risarskim znanjem in veseljem. Po njegovih ilustracijah so bile pod našo streho zašite tri lutke, po njegovih osnutkih so nastale tudi profesionalne za lutkovno predstavo Peter Klepec. Tri lutke so pri nas na obisku ves čas razstave.

Razstavo so si vodeno ogledali vsi učenci od 1. do 6. razreda. V eni šolski uri smo primerjali originalne ilustracije s tiskano v knjigi, spoznavali slikarja in njegove tehnike, reševali uganke, iskali lutke in knjige po knjižnih policah, odkrivali, kako deluje profesionalna lutka…Tako so se učenci na prijeten in igriv način marsikaj naučili in se navdušili za branje.

21. januarja nas je obiskal ilustrator Marjan Manček in se v knjižnici srečal z učenci, ki so v razredu prvi končali bralno značko. Na srečanju se nam je pridružil tudi prevajalec in pisec Aleš Berger, ki mu je Manček ilustriral dve knjigi za otroke, ter ilustratorka Ana Zavadlav.

Na koncu prijetnega klepeta nam je v živo narisal muco, ki bere. »Če radi rišete, rišite! Najbolje tisto, kar vas veseli, »je ob slovesu dejal učencem.

Knjižničarka Tjaša Klemenčič

 

Članek, ki je bil po obisku Marjana Mančka objavljen v Primorskih novicah

petek, 23. januar 2015

Na osnovni šoli Frana Erjavca, kjer se ponašajo z majhno, a dragoceno zbirko ilustracij znanih slovenskih ilustratorjev, so gostili enega od teh, legendarnega Marjana Mančka. Njegov prihod je spremljala razstava risb Pedenjpeda, Petra Klepca in Petra Nosa.

NOVA GORICAOdkar pomnim, rad rišem. Sprva s prstom po pesku, snegu, potem s svinčnikom,” je učencem najprej povedal Marjan Manček, ki so si ga generacije otrok zapomnile po hudomušnih pravljičnih upodobitvah Mojce Pokrajculje, Kozlovske sodbe v Višnji gori, Pedenjpeda, Kraljične na zrnu graha in drugih. Med novogoriške učence se je pripeljal iz vasi Selšček pri Cerknici, kjer živi in kot upokojeni ilustrator še kaj nariše, največ za svojega vnuka. V knjižnici Osnovne šole Frana Erjavca, kjer visi zbirka (originalnih) ilustracij Marjance Jemec Božič, Zvonka Čoha, Ane Zavadlav, Damjana Stepančiča, Saše SimčičAnčke Gošnik Godec, v zbirki pa imajo tudi Mančkovo Kraljično na zrnu graha,so gostu pripravili krajši nastop, učenci so vodili tudi pogovor, v katerem je povedal, da ga je v osnovni šoli bolj kot lesorez in linorez zanimal strip ter da mu učitelj likovnega pouka ni hotel dati ocene višje od 3. Opisal je epizodo, ko je na avtoštop prepotoval Evropo in se preživljal s karikaturami, ki jih je ponujal časopisnim uredništvom v mestih, v katerih se je nahajal, do Finske do Anglije.

Mančka, ki je ilustriral več kot dvesto knjig in ustvaril nekaj risanih junakov (Modri medvedek, Cufek, Medvedek Brundo, Dajnomir in Miliboža) ter likovni osnutek legendarnega Radovednega Tačka, je v šolski knjižnici pričakal tudi pisec in prevajalec Aleš Berger, avtor knjige Vnučki ropotuljčki (2012), ki jo je ilustriral prav Manček.

Če radi rišete, rišite! Najbolje tisto, kar vas veseli,” je ob slovesu dejal učencem. Sam najraje upodablja motive s figurami, še ljubše od ljudi so mu živali, ki pa jim hudomušno pripne kakšno od človeških lastnosti.

Klavdija Figelj

 

PEDENJKLEPEC IN SAPRANOS

SLOVENSKI KNJIŽNI JUNAKI

RAZSTAVA ORIGINALNIH ILUSTRACIJ

MARJANA MANČKA IN DAŠE SIMČIČ

KNJIŽNICA

NOVEMBER, DECEMBER 2014

RAZSTAVA ILUSTRACIJ ANE ZAVADLAV, KI SO NASTALE ZA SLIKANICO O MIŠKI, KI JE ZBIRALA POGUM
ŠOLSKA KNJIŽNICA
FEBRUAR-MAREC 2014

VLJUDNO VABLJENI!

 

Razstava marec 2010 - april 2010

Razstava april 2012 - maj 2012

Damijan Stepančič, Ilustrator (1969, Ljubljana)

Takoj po končanem študiju na Akademiji za likovne umetnosti se je posvetil ilustriranju za otroke, ki mu prinaša različne možnosti za ustvarjalno izražanje. Rad uporablja stripovski način ilustriranja, vedno pa tvori njegov likovni del z literarnim kvalitetno celoto za vse bolj zahtevne mlade bralce.
Čeprav mlad, je prejel že veliko nagrad za svoje delo.

Nagrade:
 

  • 1999 nagrada za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Lj.
  • 2000 in 2002 Smrekarjeva plaketa na Bienalu ilustr. v Lj.
  • 2008 za najlepše oblikovano knjigo v Slo. za knjigo Petra Svetine Antonov cirkus ; 2011 za Čudežni prstan
  • Levstikova nagrada 2003 za ilustr. v delu Janje Vidmar Leteči krožnik na našem vrtu ; 2011 za Zgodbo i sidru
  • 2010 Priznanje Hinka Smrekarja za Zgodbo o sidru
  • 2010 uvrstitev na IBBY častno listo za ilustr. pesniške zbirke Toneta Pavčka Majnice in majhnice
  • 2010 priznanje Zlata hruška za ilustr. pesniške zbirke Saša Vegri Naročje kamenčkov ; 2011 za ilustr. knjige Modrost nilskih konjev ; 2011 za ilustr. knjige Žive Dev Kje pa ti živiš?
  • 2012 nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico za ilustr. knjige Vitomila Zupana Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo

Razstava december 2010 - februar 2011

Ana Zavadlav, akademska slikarka in grafičarka (1970, Šempeter pri Gorici)

1997 je diplomirala na ALU (Akademija za likovno umetnost ) v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku in študij nadaljevala na specialki za grafiko pri prof.Branku Suhyju na isti akademiji.

V letu 1999 je bila na študijskem izpopolnjevanju v Pennsylvaniji na Indiana University of Pennsylvania, na oddelku za grafiko pri prof. Villabolosu, v letu 2002 pa  je ustvarjala v Cite d'art v Parizu s pomočjo štipendije Društva Slovenskih likovnih umetnikov.

 

Nagrade:

  • 1993 in 1994 prejela študentsko in Univerzitetno Prešernovo nagrado;
  • 1998 je prejela nagrado Novega mesta za grafiko;
  • 2006 priznanje Hinka Smrekarja za poljudnoznanstveno ilustracijo za knjigo Igrajmo se s Kukujem Nataše Bucik na 7. slovenskem bienalu ilustracije;
  • Nominacija za izvirno slovensko slikanico, 2007;
  • Nominacijo za izvirno slovensko slikanico za knjigo Barbare Hanuš Rojstni dan, 2010;
  • 2010 posebno pohvala na 9.slovenskem bienalu ilustracij po izbiri člana komisije za ilustracije knjge Lutke iz sedmega nadstropja Slavka Pregla.

 

Štipendije:

Leta 2004, 2008 je prejela delovno štipendijo za področje ilustracije (ZDSLU, sekcija ilustratorjev) v kategoriji mladi perspektivni avtorji.

Od leta 2003 se posveča ilustriranju otroških knjig; objavlja ilustracije v periodičnem tisku: Cicidoju, Cicibanu, Mavrici in Galebu.

 

 Objavljena dela (monografske publikacije):

Slovenski pesniki o Sloveniji, Zbir. Aleš Berger. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999

Tomaž Lapajne, Od kod si, kruhek?. Radovljica: Didakta, 2003

Nataša Konc Lorenzutti, Lučka: zgodba o rojstvu. Ljubljana: Družina, 2004

Tatjana Kokalj, Prigode z repkom. Čedad: Zadruga Novi Matajur, 2005

Štefka Kac-Marn, Trije Palčki. Čedad: Zadruga Novi Matajur, 2005

Nataša Konc Lorenzutti, Ravno prav velik. Ljubljana: Družina, 2006

Nataša Bucik, Igrajmo se s Kukujem; Kuku barva, Kuku šteje, Kuku opazuje, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006

Nataša Bucik, Kuku spoznava svet okrog sebein Kuku spoznava nasprotja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007

Nataša Konc Lorenzutti, Mi smo slike. Ljubljana: Družina, 2007

Nataša Bucik, Kukujev slikovni slovar , Založba Mladinska knjiga, 2008

Cvetka Sokolov, Pridi, greva na sprehod, Založba Mladinska knjiga, 2008

Štefka Kac-Marn, Koliščarji, Zadruga Novi Matajur, 2009

Slavko Pregl, Lutke iz sedmega nadstropja, Vodnikova založba, Zbirka Spominčice, 2009

Barbara Hanuš, O Jakobu in muci Mici, Rojstni dan,Založba Miš, 2009

Barbara Hanuš, O Jakobu in muci Mici, Novoletna smrečica,Založba Miš, 2010

Ksenija Šoster-Olmer, Nogavičke za ptičke,Založba Miš,2010

 

 Anine misli o ilustraciji:

» Zgodba mora biti zajeta v ilustraciji, hkrati pa morata obe-zgodba in ilustracija- pustiti nekaj prostora domišljiji.«

» Otrok, ki še ne zna brati, z opazovanjem slik sledi zgodbi, ki mu jo beremo. Ilustracija je prva informacija o knjigi.«

» Naslovnica knjige je zelo pomembna. Če te ta odbija, je najbrž tudi prelistal ne boš.Najprej »bereš« z očmi, šele nato res bereš.«

»Če otroka zasujemo s kičem, ga prikrajšamo za tisto dragoceno otroško radovednost, iz katere se napaja umetnost.«

»Kakovostna ilustracija zbuja domišljijo, smeh in veselje do ustvarjanja.«

Razstava november 2012 - januar 2013

Ančka Gošnik Godec, akademska slikarka (1927, Celje)

Rodila se je 5. junija 1927 v Celju. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Živi in ustvarja v Ljubljani in Bohinju.

Ilustrirala je več kot 120 del za otroke, ustvarila več kot 20 televizijskih »slikanic«, vseskozi riše za različne otroške revije in predstavlja svoje delo na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu.

S svojimi likovnimi upodobitvami je zaznamovala sleherno otroštvo in mladost na Slovenskem.

Izbor nagrad:

  • Levstikova nagrada, Ljubljana,1960, 1964
  • Plaketa Zlato pero, Beograd, 1965, 1967, 1977
  • Nagrada na razstavi najlepših knjig sveta, Leipzig, 1965
  • Nagrada knjižnega sejma, Beograd, 1965
  • Plaketa Zlata slikanica, Ljubljana, 1975, 1980
  • Nagrada Hinko Smrekar za življenjsko delo, Ljubljana, 1997
  • Častna lista IBBY, Cartegena des Indias, Kolumbija, 2000
  • Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2001
  • Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, Santiago de Compostela, Španija, 2010

Izbor objavljenih del:

  • Peroci, E. : Muca copatarica.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963
  • Peroci, E. : Za lahko noč.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964
  • Tri botre lisičice.- Ljubljana: Mladinska knjiga,  1976
  • Janček Ježek.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982
  • Strniša, G. : Lučka Regrat.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987
  • Kovač, P. : Zelišča male čarovnice.- Ljubljana:  DZS, 1995
  • Erben, K.J.: Lonček kuhaj!.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001
  • Pavček, T. : Radobesednice.- Ljubljana: Prešernova družba, 2003
  • Štefan, A. : Iščemo hišico.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005
  • Za devetimi gorami.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011
  • Zlata ptica: Zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011

 

"Delaš in misliš, da tja do enih ponoči končaš – pa je ura pol treh, ko greš spat, ker ne moreš več. Drugo jutro gledaš: Ja, saj je še kar, no – in delaš naprej, delaš spet cel dan. Pa malo to, pa še to, pa tukaj gor, ker je ravno lučka. Potem pa enkrat rečeš: No, tako, zdaj je pa gotovo. In sam ne veš zakaj."

(Ančka Gošnik Godec)

 

Naša zahvala Ančki Gošnik Godec:

Draga gospa Ančka!

Hvala vam, da ste nam zaupali svoje umetnine, ki so nas razveseljevale kar tri mesece: najprej severnoprimorske šolske knjižničarke na svojem sestanku, potem učence ob vodenih ogledih razstave in nazadnje naše bodoče prvošolčke in njihove starše.

Posebej še cenimo, da ste nas tudi obiskali z gospo Ireno, urednico pri založbi Mladinska knjiga. Vse to bodo naši otroci in odrasli hranili kot prijeten in dragocen spomin.

In končno....Uresničili ste nam tiho in predrzno željo-poklonili ste nam biser svojega ustvarjanja. Kdo ve, mogoče pa imamo tudi mi v knjižnici kje skrito lepo kronico, ki ima posebno moč, da nam bogati zbirko?

Učenci in delavci OŠ Frana Erjavca Nova Gorica